Vse bolj se zdi,
da to ne mine.
Kri mi slana z ust polzi,
po stegnih se lepljivo slano vije,
v bezgavkah buta, dreveni,
v čeljusti kost skeli,
roke so brez moči,
boli tako boli,
da je vseeno,
če me maraš ti,
telo se trese,
pa ne od slasti.
Vsak premik, pomeni
znojni pot .
Na vsak tretji korak
telo počije.
Tako gnijoče,
da tako strahotno
gnilo, razpadajoče,
ne nočem , da me
tako vidiš ti.

lin