Življenje je živo,
mesto pa je sivo,
nič kaj igrivo.
Človek gre proti sebi,
proti naravi,
človek samo grabi,
prosim naj ga kdo ustavi!

Povsod same človekove ravnine,
dovolj da te sredi poti mine,
vse je ravno in dolgočasno,
ob ravnem nebo ni nikoli jasno.

Samo iz hiše bi stopili,
kakšno stvar malo zvili,
peš hodili!

V tišini ali ob ritmu narave,
počakaj in to vzemi si v razmislek;
TEHNOLOGIJA NE PRINAŠA SREČE!

1900štiriin90