Mislim, da vas poznam, gospa.

Nekoliko ste čudni,
štorasti in zaletavi,
predvsem pa hiperaktivni.

Berete.

Pišete.

Telovadite.

Hodite na sprehode.

Na internetu ste kot doma.

V nedogled regljate po telefonu:
„Veš?“
„Si že slišala?“
„Česa ne poveš.“

Pravite, da vas skrbi.
Zadnje čase se bojite,
da vam pobegne zanemarjen prah s polic.

Potem bodo tako gole,
izginila bo vsa domačnost in toplina.


Od bleščanja vam bo jemalo vid.

Razblinil se bo dober občutek.
Oh, kako nadležne so lahko skrbi.
Kaj, če se razočaran prah odloči
za usodni korak?

Lea199