Iz tvojih oči
zajemam odgrenjenost

mrzlo naročje spomina
vročo sapo poljuba
da me izdihaš
v pozabljeno jutro
da me razkolješ
med temo in svetlobo
s svetlimi toni mrakobe

iz tvojih dlani zajemam
nežnost minulih trenutkov

neumrljivo črto življenja
bežne vzdihljaje ljubezni
da me umiješ
v zarji večerni
da me razbereš
med šumljanjem tišine
v zadnjih odtenkih grenkobe

iz tvojih besed zajemam
prvo posušeno solzo

na licu slovesa
da bi strune obmolknile
brez ihtenja

Karel