Stojim na skali, visoko nad morjem, ki šumi in se razpenjeno zaletava v obalo.
Daleč na obzorju tone ognjena krogla, njen odsev se razliva preko valov. Drhti na gladini in ustvarja lažno simfonijo barv.
Večerne sapice se lovijo v krošnjah mogočnih borov. Šumijo in piskajo. Nato zapihajo v morje in ga vzvalovijo.
Opazim delfina. Skače visoko, se v zraku elegantno obrne in plosko pade nazaj. Na mokri koži se mu lesketa sonce.
Ne pomišljam, skočim in zaplavam v njegovo smer. Skušam se mu približati. Budno me opazuje in se vedno znova umika. Plavam, obsedeno maham, tonem in se vsa zadihana ponovno vračam na površino. Čisto blizu sva si, … že v naslednjem trenutku sva daleč vsaksebi.
V jutro zazvoni budilka.

z mokrim glavnikom
razčešem sračje gnezdo
nova frizura

Lea199