Debeli prsti
požrešno gladijo;
preraščajo lase, dlani in telo.
Ona sedi pred ogledalom;
duši bele, poudarjene oči.
Zapušča dvojino.
Tiho se mreni grenkoba
v brezvetrnih rokah.
Sonce razbija pogled;
ko ni več barv,
zatisne oči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sasa strnad
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!