Gledam zvezdni roj na nebu,
kdo ve ali še gorijo,
ali pa so le svetloba,
v čas vpeta, ko zgorijo.
Vidiš njih odsev - potuje,
one pa so dogorele,
davno že pred mnogo časa,
nič več ni kar so imele.
Gledam jih kot da so žive,
trepetajo, govorijo,
kot hotele bi povedat
in pomahat nam - adijo!
Bo ostalo kaj za nami,
smo načrt ali naključje,
kam na koncu gre veselje,
žalost ali malodušje?
Še sem tu in zate čutim,
pijem svoj izvir življenja,
tudi ko bo moj čas mimo,
drugi ista bo imel hotenja.
Nebroj zvezd, danes so blizu,
z roko bi nabral jih zate,
se prikradel v tvoje sanje,
biserne nadel ti v nizu.
ti ne slutiš, da si z mano,
pa čeprav le kot tišina,
tih spokoj je kot bližina,
bi želel objet se s tabo.

Perc