najboljših pesmi nikdar ne zapišem,
zgubim jih v labirintih glave,
prehitro se mi tam zgodijo,
prehitro mimo mi zbežijo,
zapisat se mi ne pustijo.
Kot polž počasen in ves slinast,
poližem le besed ostanke,
drobtine z mize gostovanja,
in dobro, da se mi ne sanja,
a vem, da so bile tu blizu,
le prišel nisem do pisanja.
Še dobro, da imam potrebo,
ubesedit svojo drugo bedo,
naškrabat kakšno bledo rimo,
a kaj, najboljše so že mimo.

Perc