ORLICA IZ VALHALLE



Ostra bolečina mu preseka dih,
na lobanji za ušesom se zabliska rez,
v nizkem letu se je s krilom rahlo dotaknila krvaveče rane,
črna ptica, nordijska orlica, v črno noč ga je zbudila,
svetla čelada pade, skotali se čez čeri prebodenih teles.

Kdo si, Grannos tiho vpraša deklico z ognjenimi lasmi.
Sem zadnje upanje, rezilo meča, ki si ga lasti Odin,
popeljem te v Valhallo, da se ti zvrti od neslutenih višin.
To reče Valkira in mu z nežnim poljubom ustavi kri.

Vodila sem te po sobanah blažene Valhalle.
Modrost, pogum in domoljubje so vrline tvoje,
tako si še Ljubezni žejen, kar napij se Ale.

Iz amfore Življenja vre mladost in zdravje moje,
si dušo svojo preslikavam s čustvene obale,
na kraj celote, kjer svetloba valovi in poje
.



*:
Grannos – keltski bog zdravljenja,
sicer pa ime junaka iz pesnitve Lunin sin ( Dule&Dominika )
Odin – glavni bog nordijske mitologije
Valhalla – nebesa kjer domuje Odin
Valkira – nebeški sel, dekle s krili, ki na bojišču pobira umrle junake in jih pelje v nebesa
Ale - nebeška pijača, medičina

Dule Metulj

Komentiranje je zaprto!

Dule Metulj
Napisal/a: Dule Metulj

Pesmi

  • 30. 05. 2010 ob 09:16
  • Prebrano 1080 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 699
  • Število ocen: 16

Zastavica