XXII - Čudoviti ljudje
Ustavi se človek
in me poglej,
poglej me v oči
in se nasmej.
Kam bežiš človek,
se kam ti mudi,
skrbi te utapljajo,
se jočeš v temi?
Narod si bo pisal zgodbo sam
in bolj slabo se piše nam,
dokler bom v gneči sam.
in me poglej,
poglej me v oči
in se nasmej.
Kam bežiš človek,
se kam ti mudi,
skrbi te utapljajo,
se jočeš v temi?
Narod si bo pisal zgodbo sam
in bolj slabo se piše nam,
dokler bom v gneči sam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: 1900štiriin90
- 26. 05. 2010 ob 21:32
- Prebrano 725 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80
- Število ocen: 2
