Želim si, da bi me razumel,
čeprav je to najbrž zelo težko.
Ne bom se ti opravičila,
(tudi očku bi rada povedala to)
ker nisem storila nič hudega.
Tako mislijo le tete in sestrične,
pa stric in bratranec.
Nisem prišla na tvoj pogreb,
ker sovražim pogrebe.
Pa tudi pogovorit sem se hotela s tabo,
z mrtvimi pa se ne moreš pogovarjati.
In mislim, da sem naredila prav.

Tako ti zdaj lahko razkrijem
vse tiste solzice male vnučke,
ki ji teče kri, ker je padla pri kotalkanju.
Lahko ti razkrijem srečo
tistih treh sladoledov,
ki si mi jih kupil nekega rjavega jesenskega dne.
(čeprav sem bila potem prehlajena
in mami se je jezila)
Lahko ti razkrijem tiste novembrske dni,
ko sem sovražila ljudi.

Dedek, rada bi ti povedala pesem belega laboda,
pa ne morem, ker te ne vidim v temi.
Morda postajam podobna odraslim,
ki mrtvim ne dajo življenja.
Dedek, rada bi merila srečo brez sonca,
pa ne morem, ker se teme bojim.
Povej mi, dedek,
ali mora vsak človek postati odrasel?
Povej, dedek!

ariadna