Moj ponižni poklon,
milostljivi gospod,
v svoji prevzvišeni pozi
vas premlevam,
zlorabljam vas,
dan za dnem zalezujem,
približujem,vas pahnem ,
prihajate dan za dnem,
ne morem , da ne bi,
vas lepo počasi slekla,
vam razmršila to,
kar vam je ostalo na glavi,
vašo zgornjo zarinila med svoje prsi
in vašo spodnjo ,
o milostljivi gospod,
o tem raje ne bi,
ker vi ste tako uglajeni,
zato se vam o tem ,
ne sme govoriti,
toliko golih in mišičastih,
nič zapetih,
jaz pa znorim,
ko zagledam vašo zapeto srajco,
poravnane hlače in zloščen obraz
ta pocukranost me ubija,
takrat se ne morem upreti,
da ne izvabim pohotne zveri iz vas

lin