Letošnje poletje
bom delala družbo
devetdesetletni starki,
v senci pod ogromno krošnjo,
tam kjer veter hladi že hladno kožo
bom kramljala o tistih časih
kratkih kril v vitkem stasu dekleta
in mladih fantov z dekletom z roko v roki,
ko v zaljubljenih pogledih
stopata po cvetoči poti v dvoje.

Potem bom prižgala televizijo
in gledala limonade,
in bom starka,
ki ji grejo na jetra vsi tisti,
ki hodijo in lezejo v posteljo v dvoje,
tista bom, ki čaka samo še na konec dogajanj.

Tista, ki ne šteje več poletij.

IŽ-lev