Labirint

Pritepeni psi lajajo cvile.
Polnočni čas se vleče skozi mraz
in zadnji še ljudje zmrzujejo na ulici.

Poglobil sem se v svojo notranjost,
- nered in kaos, da sem se izgubil
in sem taval po stranpotih duše,
in se izgubljal v labirintu svojih sanj.

Zaslutil sem pot
in zdaj hodim s pridušenim korakom,
da se rešim lastnih okov
in najdem pot v svobodo.

Pregledujem svojo sedanjost
in težim k revoluciji.
Bojujem se v sebi s seboj.
Odpiram konzervo srca
s ključem, ki sem ga sam naredil,
da si vdrem v srce
in pospravim svojo preteklost
ter ga očistim za lepšo prihodnost.

milkivoj

Komentiranje je zaprto!

milkivoj
Napisal/a: milkivoj

Pesmi

  • 12. 01. 2008 ob 18:25
  • Prebrano 891 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 225

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!