Pritepeni psi lajajo cvile.
Polnočni čas se vleče skozi mraz
in zadnji še ljudje zmrzujejo na ulici.
Poglobil sem se v svojo notranjost,
- nered in kaos, da sem se izgubil
in sem taval po stranpotih duše,
in se izgubljal v labirintu svojih sanj.
Zaslutil sem pot
in zdaj hodim s pridušenim korakom,
da se rešim lastnih okov
in najdem pot v svobodo.
Pregledujem svojo sedanjost
in težim k revoluciji.
Bojujem se v sebi s seboj.
Odpiram konzervo srca
s ključem, ki sem ga sam naredil,
da si vdrem v srce
in pospravim svojo preteklost
ter ga očistim za lepšo prihodnost.