odmevajo stopinje
ki jih namestim na nabrežje radoživega mesta
z izrazom neustrašne lisice pridržim škarje pod okni nebes
narežem polno skledo vlažnih cvetov
vonjam jasmin
obrnem se k rdečemu stolu in zeleni mizi
na kateri me čaka skodelica črnega čaja
in za trenutek zaspim
primem jo kot privid
med svoje dlani tvoja stegna
in dotaknem se roba
posrkam omamno tekočino
kot bi okušala bisernino
ko v orgazmu drhtiš
tako te ljubim
da še Ljubljanica začuti mehkobo
in teče
šumi
se slači v modrozelene verze mojih oči

sheeba