Se zopet srečava tam, kjer odeja oblači srce

okrog pasu visijo obročki
ki z brenčečim zvokom podaljšajo zven
dan se vzpenja
in preveč nageljnovih žbic ubija nežen pogled
zdrsnem v banjo in ure in ure preležim v njej
razmišljam, kakšna bi morala postati
da bi dovolj pekoče vzbudila občudovanje
in porušila suhoparen sen
v zenico se spušča otožnost
in v prsih tišči kot pri srčnem infarktu
peša korak
strup ovlaži krila
in mrtva padem vznak

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 21. 05. 2010 ob 11:43
  • Prebrano 930 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 295

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!