Gleda te kako usihaš.
Beži čas, ki ti ga je On namenil.
Strah ga je, a dobro skriva.
Nabira moči za oba vedno znova
za skupno breme,
ki ga nalaga življenje,
ko ga stiska k tlom.
Čakanje in negotovost.
Bolezen bo trajala v nedogled.
Upanje kot igla v plastu sena.
Na išče je še.
Pomika v prihodnost.
Vsak nosi svoj križ.
Nekateri dva ?
Krat dva.
Obrača list za listom knjige,
ki hira skupaj z bralcem.
Živeti je treba !
Tukaj in zdaj !
Kocka je že padla,
izštevanka se že mrmra.
In veš, da si na vrsti.
Tudi junaki včasih jokajo.
Nekje v sebi.
Naskrivaj.

Perc