S katero neizgovorjeno besedo
si boš danes tiho rezala žile?
S kakšno krtačo boš drgnila sol
z usnja mojega okornega srca?
Mi boš zvečer morda segla pod pas,
v katakombo izpraznjenih spominov,
da bo (obujen od mrtvih) križar
zadrhtel v potrebi tvojega mesa?
Na nočni omarici bledi rentgenska slika
tvojega čipkastega okostja. Pod vekami
pa čakajo bele mravlje in neznan zveličar,
da ti v mrzle žile spet narišejo kresno noč.