Zate nimam verzov,
samo prozo,
včasih mehko ležečo
kot čipke na stari
zloščeni mizi,
včasih razpotegnjeno
kot testo za
jabolčni zavitek.
Zate nimam verzov,
ker včasih ne znam
v besede ujeti
vonja domačih vrtnic,
da ne bi zadišale ceneno.
In ti v duši še nisi
tako kičasta kot jaz.
Mene so napolnile
najinih let naplavine,
zato zate nimam verzov,
samo prozo.

coprnica z barja