Pramen
Šepet bukovega gozda
boža mi hladen obraz.
Sama sem, z meglo in vetrom
se objemam.
Skozi nežno zeleno vejevje
prodre prvi jutranji žarek.
Meglen pramen svetlobe
nežno pada na tla.
Spomin na naju
v mokrem pomladnem resju.
Zakaj imam občutek,
da je mrak, ko vendar sije sonce?
boža mi hladen obraz.
Sama sem, z meglo in vetrom
se objemam.
Skozi nežno zeleno vejevje
prodre prvi jutranji žarek.
Meglen pramen svetlobe
nežno pada na tla.
Spomin na naju
v mokrem pomladnem resju.
Zakaj imam občutek,
da je mrak, ko vendar sije sonce?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
- 06. 05. 2010 ob 14:46
- Prebrano 655 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 150
- Število ocen: 4
