Stara domačija
polna mladostnih spominov.
Obnemogla mati,
nekoč polna življenjske sile,
tiho za pečjo sedi.
Vsa drobna, sključena
nas čaka kot nekoč,
ko z mesta smo
se vračali domov.
Bila je mehka
in neizprosna hkrati,
kot od burje prepihana planota.
Gledam jo brez
lažnega usmiljenja
in se spominjam,
kako trdo je bilo
življenje njeno
na tej stari domačiji.
Spomini, ki se izgubljajo
v njenem iztekajočem se življenju.

Mayamaya