ČISTA ENERGIJA vre izpod skal, drvi v potokih, zbira se v reke, čisti in s seboj odnaša materijo. Se upočasni, odloži jo v mulj jezera in že hiti naprej. Potem se ustavi. Ponikne.

In sistem jo spet požene med skale. Znova čisti. Vedno več materije, vedno več smrdljivih odplak, vedno več neznane, novoustvarjene materije. Jezera se polnijo. In nove materije nerade sedejo v mulj. Zato materijo nosi naprej. Ponikne.

In znova privre energija, a tokrat ne več čista. Na poti ponovnega kroga si naloži še materije. In se zgosti. Nekega dne tako zelo, da se ustavi.

Če je to kri, telo takrat umre.

Če je to voda, Zemlja takrat umre.

Če je to svetloba, tudi vesolje umre.

Milan Novak