Odprtih rok objem ostaja prazen,
predolgo sam, ker daleč sva narazen,
se tvoj je vonj izgubil mi na koži,
le verz ostane, da o tem potoži.
Ko tipam v temi prazno stran odeje,
blazino, ki po tebi mi sameva,
ko dnevi so kot leta v morju časa,
kot krik osamljenost od sten odmeva.
Kot ptici, ki ji gnezdo tam samuje,
še nate moji čakajo objemi,
poljubov, nežnosti nešteto zate pazim,
da tebi bodo znova podarjeni.

Perc