Izbrisal sveže bom sledi do svojega srca,
enakonočja zvezde,
brezčasni sreče so trenutki,
dotik pomladi v novi kresni noči,
kresnice razpršene so občutki.
Zabrisal svoje bom korake,
pozabil najine poti,
iz krhkih sanj so vse ljubezni take,
in daha kratkega vse laži.
Žalost milijonov, stisk pozna ta pozna ura,
kar se dotaknem - vse se skrotoviči,
če zase solzo mogel bi preliti,
spoznanje zakopam - samota ga uniči.
Prozorne, sladke so bile prevare,
oddaljen in zabrisan bo spomin,
kesanja ni - bo tiho žalovanje,
ostalo bo le tehle nekaj rim.

Perc