Peskovnik

V peskovniku sedim
in ti igraš se z mano.
Za vrat mi vsuješ mivko
in po kolenih riješ razigrano.
Jaz se smejim tvojim norčijam
in se sprašujem kaj bi rekla mama,
ko bi te videla razposajeno?
V krilu, ki nekoč bilo je belo
in v žabah z luknjo na kolenu.

V rokah kanglica napolnjena
z otroško domišljijo,
v očeh navihanost norčava.

Še pet minut…ostani z mano,
vsaj do mraka… ne hodi,
saj te nihče ne čaka….

An, ban, pet podgan,
štiri miši, uh me piši
vija – vaja – ven….

Greva zemljo krast?
Greva ristanc se igrat?
Danes bom šla pozno spat…
Zadovoljno se smejiš,
v pesku s kanglico klečiš
in te sploh nič več ne briga
kaj kdo reče…
in tako predstava teče,
ko se te žlehtnoba loti
in mi z nogo grad podreš.
Saj ni pravi, se smejiš,
brcaš v mivko in loviš
bosonoga ravnotežje.

Ej, ej, ej, deklič neugnan.
In pocukam te za rep.
Dosti je in najin dan
se počasi bo iztekel.
Bodi tiho, kaj si rekel?!

Noč in zvezde.
Polna luna
se z neba smehlja.
Senco meče sivo drevje
tja na rob peskovnika...

Brezinbor

Komentiranje je zaprto!

Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor

Pesmi

  • 08. 01. 2008 ob 06:32
  • Prebrano 809 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 518
  • Število ocen: 15

Zastavica