Želim čutiti tvoje besede,
želim čutiti tvoje srce,
želim čutiti tvojo dušo,
želim čutiti te!

Besede, ki jih izrečeš,
dajo mi občutek varnosti,
v srcu naredijo lahen vetrič,
ki hladi bolečino in trpljenje.

Trpim, ker ne vračam ti čustev,
sem kot negibna ledena skala,
ki samotno prebiva sredi oceana.

Želim si čutiti,
kar čutiš ti...

Želim si ljubiti,
kot ljubiš ti...

Težko je na silo prebuditi medveda,
ki spi zimsko spanje...

Težko je staliti to količino ledu,
ki obkolilo je moje srce,
zato ne delaj si bolečine,
pozabi me,
ker z bolečino grenke ostrine,
ne želim raniti te!

MARJETKA