težko živim,
s kislim nasmehom na ustih
potrpežljivo čakam drobtinic s tvoje mize
tudi tebi
ni lahko, previdno stojiš na robu
in šteješ drobtine, ki so ti spolzele med prsti
midva se tako ljubiva,
kadar sva sama,
pred Bogom, ljudmi in med nama
in lepo nama je ,tako lepo,
da vse to pomlad zeleni od zavisti,
zeleni so listi in trava,
še tista krava,ni več rjava
zelo zelenkasto bolšči, krava,
izza vogala,
midva sva daleč nekoč,
vzela moko in kvas,
grela sva vodo,
in mesila testo,
da je vzhajalo hudo, hudo
in potem sva pekla in spekla,
zdaj pa ta star kruh drobiva,
suhe drobtine deliva