Tam v daljavi nekaj šumi,
tam v daljavi se nekaj blešči.
Blešči se v soncu,
ki kot zlato,
meče svoje žarke na zaspano zemljo.

Sliši se val,
sliši se pljusk,
ki meče nam misli
zdaj sem, zdaj tja.
Ustavi se ne,
spočije se ne,
le urno potuje naprej in naprej.

Res veličastno morje je bitje,
ki kot življenje je nepredvidljivo,
naenkrat si tu a zdaj si že tam,
nemočno upiraš se brez sile,moči.

Pridi morje,
spopadi se z mano,
pokaži vso svojo moč.
Čeprav si neskončno in globoko,
v meni strah se ne budi.

Čakam te, morje,
da se ti uprem!
Čakam te, morje,
da ti povem,
da s svojo strašno podobo
mi daješ neskončno svobodo!

MARJETKA