Pogreb
Med zamolklimi sencami
hripavih zvonov
gnetem vse te ciprese,
ki padajo name,
v prsni koš,
da zapolnim praznino,
ki tako lakomno razžira
moje plišaste besede.
Otrple solze
z enim zamahom razmažem
čez mreno
brezimnih nagrobnikov.
In ko vržem še zadnji cvet
med krdelo divjih zrcal,
se moj odsev
dokončno razneži
v tebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 21. 04. 2010 ob 19:04
- Prebrano 1249 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 830
- Število ocen: 23
