Stroj
danes se naslanjam nate
veter
ko plavam čez valove
Mojega polja
predrzna pomlad se mi lepi
pod zakoprenjene veke
ko diham neizgovorjeno
me njeni vršički grizljajo v žličko
v kapilare beločnic se vraščajo
majhni
puščajoči vodnjaki
ni res
samo tečem
spet
veter
nikar ne tuli
samo pusti mi
da se poberem vate
danes sem stroj
danes sem kamen
veter
ko plavam čez valove
Mojega polja
predrzna pomlad se mi lepi
pod zakoprenjene veke
ko diham neizgovorjeno
me njeni vršički grizljajo v žličko
v kapilare beločnic se vraščajo
majhni
puščajoči vodnjaki
ni res
samo tečem
spet
veter
nikar ne tuli
samo pusti mi
da se poberem vate
danes sem stroj
danes sem kamen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 21. 04. 2010 ob 18:32
- Prebrano 1671 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 774
- Število ocen: 27
