plastičen oblak
je postal pokopališče muh
visi nad nama
vse je razmazano
posuto s steklenim drobirjem
tudi napis na kažipotu
ptica je polna pomislekov
odletela na sever
počasi se vrača
roka je prekratka
da bi jo dosegla
in vlečejo se ure
ko tavaš v čakanju
do takrat sta ti dovolj
streha in postelja
a premalo ena ljubezen
porabila sva vse besede
razkrojenih misli

le še mrak sem

Luna