razpenjen ocean na razglednici
iz davnega leta 1912
in čipkasti robčki na tleh
v kraljestvu pogovorov
kjer je odbilo tri četrt na pet
žal prepozno, praviš
le nekaj korakov stran
prepozno za vonj pazduh in razgaljen stil
ali ne
nasmehnem se
ko pogladiš živopisane platnice
že preštevaš strani
s kapljo sline na blazinicah prstov
vzljubiš šifre moje zgodbe
in izpod tvojega peresa se prevedeva v nagonski roman
odprt vsakdanjosti le na stežaj