S PEPELOM POSUTA

Nekega dolgočasnega dneva
ko se je popoldne prevesil v večer
in ni bilo niti vremena,
je prah bruhajočega vulkana
zasipal zemljo.
Bilo ga je dovolj,
da bi lahko
s prstom napisala
cel roman o ljubezni,
sreči in trpljenju,
pa sem samo leno
zaprla okno,
pustila sveči ,
da dogori
in se otresla
posutega
pepela.

emka

Komentiranje je zaprto!

emka
Napisal/a: emka

Pesmi

  • 16. 04. 2010 ob 19:36
  • Prebrano 757 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 275
  • Število ocen: 7

Zastavica