V lupini kože domuje krvava usedlina

zopet je udarilo
direkt v obraz
da se raztrešči glas
in se sitka premakne
nosni pretin zaječi
in zgornja čeljustnica onemi
boli me, boli

naj diham, zakaj
naj pojem, le kaj
naj tečem, kam
naj se zvijem v klopčič
preližem rane
iztisnem zrkla
da iz por mezi
boli me, boli

ko bilo bi konec poti
in očitkov na stranski steni
želodec bi se raztreščil
in sokovi bi se izlili iz prebavne cevi
prijela bi se za vrat
in prerezala sapnik
v prostor in čas bi se natekla škrlatna kri

takrat mi prinesi sončnic in ne joči
pobožaj me po mrzli dlani
in se sprehodi mimo
stopi na nevidni vrt
kjer domuje mirna smrt

sheeba

Komentiranje je zaprto!

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 16. 04. 2010 ob 17:39
  • Prebrano 693 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 105
  • Število ocen: 3

Zastavica