Sam
grem na dolgo pot
le kristalna drevesa ječijo
in sočutno jočejo z mano
od vsepovsod
spačena usta kričijo
v moje oči in v garjavo rano
zelo daleč od tod
kjer ametistne ptice živijo
in pojejo pesem neznano
le kristalna drevesa ječijo
in sočutno jočejo z mano
od vsepovsod
spačena usta kričijo
v moje oči in v garjavo rano
zelo daleč od tod
kjer ametistne ptice živijo
in pojejo pesem neznano
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: abram
- 12. 04. 2010 ob 22:22
- Prebrano 1010 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 325
- Število ocen: 8
