(za brezno)
topot konjskih kopit jo boža kot uspavnaka
ampak ta je drugje
ritje napredujočih korenin hlepečih po življenju samo malo
stran
jo navidez rahlja
postaja nabrekla zahtevna požrešna sipina
sončni izbljuvki so ji še včeraj sežigali razgrebeno skorjo
o ne nje nič ne boli
nikoli nič
danes vzhaja blatni bazen ko se mrki kontejnerji neutrudnih vodnih
izlivov pretakajo v sveže izkopani grobek
vrvenje zverinskih količin drobnoživlja jo žgečka v drobu
vseeno ji je vseeno
ne smeje se
ne joka
mrzla je transformirana v namišljene mnogoterosti
predstave o rodovitnoti
ampak ona
vedno mrtva kliče mrtve
ne
ne joka
prst piše tanko
*
Odpiram se ti.
Pozabi na besede.
Pusti pesmice.
Brez molitev, brez igrač
vstopi, moj otrok.