rad se pozabavaš
da je tvoja koža
sestavljena iz koščkov
drevesnega lubja
kot ti je nekoč
v neki mirni noči
zašepetala mati
takrat se še ni
podila za koraki
mimoidočih tujcev
in lizala svežih odtisov
njihovih podplatov
zjutraj poslušaš
o nekem pravičnem gospodu
ki ti po smrti
podeli večno srečo in mir
nato pa do večera
z golimi rokami grabiš rudo
da si ju boš tudi zaslužil
včasih
v mirni noči
ko uzreš utrinek
na zabeljenem nebu
te zamika
da bi si kaj zaželel