Pomlad oblači gola drevesa.
Ubiraš strune na violini,
kakor virtuoz,
skušam ti slediti,
kljub temu, da že dolgo
nisem bila na koncertu.

Medla svetloba prekriva
skrivno gnezdece mestnega Babilona.
Okrog pasu te objemam
s sipinimi lovkami.
Ta petek hočem shraniti
v skrivni predal svoje duše.

Z ustnicami ljubkujem dlačice
na plišastem medvedku,
želim poljubiti vsako posebej.
Naju bo pogoltnil vrtinec
ali se bova rešila z
rešilnim čolnom?

JustinaStrasek