samo košček bambusne ograje
je še zakrival pogled nanjo
skoraj porušena utrdba je zapolnjevala
odsek njegovega horizonta
koraki so ga trgali
pogled je obupaval
moral bi tja
kot da bi stal na mestu
tisočletja so se upogibala v zgodovino
kratki meč je zarjavel za njegovim pasom
katane že dolgo ni več potreboval
slišal je
glas
veter piše tanko
*
kar stoj samuraj
nikdar ne boš dosegel
sna preteklosti
njen zlati obi trohni
pod sesutimi kamni