Sedel sem na oblaku v obliki polža in lagodno žvečil trpotec, ko je iz mojega nosu prilezla zelena gosenica. Imela je velike modre oči, ki so se presenečene zazrle v plitvino mojega pogleda. Iznenada si jih je iztaknila iz duplin in mi jih podarila. Takoj zatem je skočila v prepad in se raztreščila na tisoče majhnih koščkov, ki so se še uro zatem prilepljali na očala mimoidočih piflarjev in se zabijali v vetrobranska stekla drvečih avtomobilov...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: easy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!