Šepet morja, odblesk ...
Tiho v moje misli se prikrade šum,
melodija ...
Potopim se v tvoj objem, nežno ...
V ritmu počasnega tanga me zavrtiš
v sončni zahod ...
Zapuščaš me.
Brez spremljave tvojega slavnega klavirja.
Odhajajo vse misli, kot pesek v dlani
odtekam med vse njih, običajne ljudi.
Z dolgimi koraki se še zadnjič objemava
med udarci vetra.
Bel galeb v daljavi sklanja glavo, brez moči
in s poslednjimi vdihi še enkrat vzleti v vzhod.
Čez tvojo ramo ga vidim, kako utaplja se v
krvavih žarkih sonca.
Umira.
Tako kot jaz.
Peščena ura.

Dainne