Hvala mraku, ki pomaga
varovati zgodbe,
ki jih veter s soncem riše
v dnevu brez pogodbe.

Hvala noči, ki zaznava
le pristanke mehke,
ki zakrije in prebarva
zmotne slike plehke.

Hvala jutru, ki brez konca
svetlost upodablja
in ko vstaja, ti na lice
blag nasmeh privablja.

Hvala dnevu, ki te vedno
v moji luči kaže,
rumenino uporablja,
pa čeprav mi laže.

Lidija Brezavšček - kočijaž