Proti jutru,
skozi zavese
lezejo podobe,

plasti senčnih
neostrih oblik
in kava je potrebna,

da mine še pol ure
ko zbudi se jasen pogled,
ki peljal bo skozi dan,

me stiskal in mlel,
se držal mi mišic pod kožo,
utripal s fobijo straha,
med stiskanjem prekatov srca.

Begi med zeleno svobodo,
za globok vdih širine,
stik v občutku,
ko stisnem te k sebi.

IŽ-lev