NEPOSLANA PISMA

Če hočem, ko ne morem vzeti,
kar lepega se mi ponuja,
kako zatreti koprnenje,
črviči dvom me , huda nuja.

Odprem srce naj na široko,
naj spet zamrzne v sivo klado,
potone v morje naj globoko,
naj topel veter širi jadra ?

Sestavljajo se koščki mozaika,
a jaz razpadam, v meni tvoja slika.
Tolaži pa me misel in spoznanje,
da veš, da daleč nekdo misli nate.

Ko najdem star ta pisma neodposlana,
besede, ki namenil sem jih zate,
prišepnejo mi vsakič, vedno znova,
čeprav ostala bodo neprebrana.

Le tistih par trenutkov, ko si blizu,
teh par minut besed in njih odmeva,
ugotovim, da to je tisto, kar še šteje,
v sivini slehernega dneva.

Perc

Komentiranje je zaprto!

Perc
Napisal/a: Perc

Pesmi

  • 01. 04. 2010 ob 23:42
  • Prebrano 687 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 120
  • Število ocen: 5

Zastavica