Snop svetlobe v izbo pade
in me tako, iz navade
iz postelje požene.
Pozdravim žarke rumene
in trate zelene
ter sočloveka.
Name iz omare pade obleka,
na kos kruha pa zaseka
in snop svetlobe na nepočesane lase.
Z žganjem razkužim si zobe,
spravim odejo s postelje
in odkorakam veselo v dan.
1900štiriin90