VII - Jutranja

Snop svetlobe v izbo pade
in me tako, iz navade
iz postelje požene.

Pozdravim žarke rumene
in trate zelene
ter sočloveka.

Name iz omare pade obleka,
na kos kruha pa zaseka
in snop svetlobe na nepočesane lase.

Z žganjem razkužim si zobe,
spravim odejo s postelje
in odkorakam veselo v dan.

1900štiriin90

Komentiranje je zaprto!

1900štiriin90
Napisal/a: 1900štiriin90

Pesmi

  • 31. 03. 2010 ob 15:40
  • Prebrano 565 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 180
  • Število ocen: 4

Zastavica