Iščem te v žepih svojih hlač kot zadnje možno skrivališče. Vendar zaman. Tebe ni. Izparela si verjetno že v tistem trenutku, ko sem si vžgal tvoje ime na notranjo stran veke. Kakšna napaka! Sedaj mi je seveda žal, da nisem pravočasno pritrdil tvoje sence na pročelje moje hiše. A takrat so bili drugi časi. Bil sem mlad in še vedno razpet med listjem in travo... Kaj bi dal, da bi te spet okusil, pa čeprav vloženo v kompot...

Legy