Morje ne zna kričati... Morje se zbuja mokro od strahu. Boji se senc, ki se vsak večer zažirajo v njegovo globino. Boji se zvedavih pogledov, ki neprestano padajo s krova ladij. Predvsem pa se boji jutra. Ker je nedolžno. Ker ga pomirja. Ker se morje takrat nehote prelevi v eno samo krotko, krhko slano kapljico, ki spolzi po tvojem licu in ti zariše sled obale, sled valov...

Legy