Pusti za sabo to bedno preteklost,

ki te pritiska v temnih nočeh.

Nihče ne vidi, nihče ne sliši,

zgodb, ki odsevajo v tvojih očeh.

Bilo je sreče in lepih dni,

nežnih, ljubečih in dolgih noči.

Bilo je neviht, grmenja in strel,

srce, prosim, pusti,

glava, prosim, pozabi,

v kaj ta čas naju je odel.

Bili so sladki, premišljeni, močni,

mladega mesa in ljubezni lačni.

Bila sem nežna, ljubeča, pogumna,

Za vrstne igralce, boleče neumna.

Uspelo jim je, da so me ulovili,

v tančnico laži me skrbno ovili,

Nikoli me niso zapustili.

Predati bil se je užitek,

Verjeti, da njihova sem fantazija,

Tako posebna in pomembna, še zdaj boli me ta iluzija.

Ko imela kletke sem dovolj,

Odločila sem se za boj.

A niso želeli oditi,

želeli so me goreče ljubiti.

Vendar maske so padle,

bilo je prepozno,

srce, pozabi, vem, bilo je grozno...

Glava, pozabi, veš, da greva dalje,

preteklost je za nama,

srce, povečaj razdalje.

Oči lepo se zaprite,

to zgodbo skrbno shranite.

ko se odprete bodite jasne,

zvezde narekujejo usode krasne...

Sanje pridite k meni,

vesele, žive, upajoče in srečne,

popeljite me v daljave večne.

Srce, telo, misel, želja, POZABITE in na staro NIKOLI SE NE VRNITE!

Dinzli