naj nasmeh natrosi travniško cvetje
in se na čelu zariše pomladni vzdih
naj tvoja usta omami češnjev pogled
da odtaja se dolgo pozabljena sled
naj poslušam tvoj glas in ti moje ječanje
vzklije perunika v ljubeče iskanje
naj kaplje svetlobe po koži drsijo
se vžgani dotiki v medenici bleščijo
naj naju odnaša v skrivnosti toplega barja
so hitrejši koraki, ko ura v zvoniku polnoč odzvanja
naj sem tvoja skleda orošenih fig in sočen stržen
ekvinokcij s pomladjo se ljubi, ko marec je njen

sheeba