PEŠČENA

Oblečem se v nočno samoto in zaspim s šumi oceana
Vidim te lepega od žalosti Na ožganem pesku
berem tvoje solze ko strte besede pretresajo moj molk
Mesečeva ura roti naj prisluhneva glasbi
notranjih tožb naj ne umirava kot umirajo metulji podnevi
Oblečena v nočno samoto okrašena s šumi oceana
sem tukaj na drugem koncu sveta tatica ki krade lastne spomine
Položim si roko na ramo in se obrnem proti goli steni
Potlej vso noč preklinjam pesek
Je ne sais pas encore ou commence la terre

sonja votolen